Projekt Sonček

Najprej smo obiskali center Sonček, kjer so nam predstavili, kaj delajo, kdo so varovanci njihove ustanove in kako poteka njihov delovni dan.
V Kranju smo bili tudi v razvojnem vrtcu Mojca, kjer so se naši učenci igrali z otroki iz vrtca in jih peljali na sprehod.

10. marca smo v Škofji Loki obiskali OŠ Jela Janežiča, kjer so nam predstavili šolo, prisostvovali smo pouku, videli smo njihove izdelke in multisenzorno sobo. Bili smo tudi v VDC v Stari Loki, kjer so nam predstavili delavnice, bivalno skupnost in njihove izdelke.

16. marca smo v popoldanskem času na šoli organizirali delavnice. Otroci so se srečali s tetraplegikoma s Primorske, ki slikata z usti. Benjamin Žnidaršič in Vojko Gašperut sta učencem povedala o svoji poškodbi, kako živita s svojo invalidnostjo, pokazala sta, kako rišeta z usti. Tudi učenci so risali s čopiči v ustih.

Iz zavoda CIRIUS iz Kamnika so prišli učenci, ki so nam predstavili njihov šport. To je igra boccia (boča), podobna balinanju. Najprej so igrali oni, potem tudi z našimi učenci v mešanih ekipah.
Ekipa paraplegikov, ki jih je zbral Metod Zakotnik, je zaigrala košarko na vozičkih. Še prej so se učencem predstavili in povedali pravila igre na vozičkih. V igro so sprejeli tudi učenca iz Kamnika. Tudi učencem so dali možnost vožnje in igranja na vozičkih.
Dva paraplegika sta pripeljala v šolo kolesi s pogonom na roke in predstavila to rekreacijo paraplegikov.
Zaradi bolezni se z namizno teniška igralko Matejo Pintar otroci niso osebno srečali, smo si pa v računalniški učilnici ogledali njene spletne strani in posnet intervju. Poslali so ji vprašanja in pozdrave po e-pošti.
Učenci so bili razdeljeni v skupine, ki so krožile, tako da je vsaka skupina obiskala vse dejavnosti.

Načrtujemo še srečanje s slepo osebo in z gluhimi in naglušnimi. V aprilu bomo s projektom zaključili in ob tem pripravili zaključno prireditev. Učenci bodo predstavili svoje vtise, nastopajoči pa bodo tudi gojenci iz ustanov, s katerimi smo sodelovali.
Učenci po vsaki dejavnosti pišejo, kaj so zanimivega videli in doživeli. Te zapiske bo ob koncu projekta vsak učenec zbral in spel v svojo »revijo«.
V šoli se veliko pogovarjamo o tem, učenci pripovedujejo, kaj že vedo in kje se srečujejo z drugačnostjo. Spodbujamo, da pripovedujejo svoja doživetja staršem. Prebrali smo tudi nekaj zgodb in knjig, povezanih s to temo (npr. Veveriček posebne sorte, Lev Rogi, Tema ni en črn plašč ...) Navajamo otroke, da oseb s posebnimi potrebami ne bodo imenovali invalidi ali prizadeti in da se bodo ob srečanjih z njimi znali primerno obnašati.

Marjanca Trilar, koordinatorica projekta Korak k sončku